Dobrovniško podjetje Ocean Orchids bo za svojo naložbo, ki je vredna 9,3 milijona evrov, prejelo dva milijona evrov regionalne državne pomoči, Medicop pa za naložbo, vredno osem milijonov evrov, 900 tisoč evrov. Državna pomoč je bila pomurskima podjetjema na osnovi lastnih produktov in razvoja ter visoke dodane vrednosti.
Nov logistični center v velikosti 35.000 kvadratnih metrov bo podjetje Ocean Orchids zgradilo ob obstoječih proizvodnih in razstavnih prostorih v Dobrovniku,s širitvijo na vzhod in sever. Z njim bo lahko podjetje združilo lastno dejavnost gojenja in hrambe orhidej in zeleih rastlin s storitvami hranjenja in prodaje rastlin drugih proizvajalcev glede na interes strank in poslovnih partnerjev. Izboljšana ponudba bo torej dodana vrednost, ki bo podjetju omogočala obstoj in razvoj v svoji panogi. Podjetje je glede logistične dejavnosti že tudi sklenilo dogovor s trgovsko verigo Ikea. Podjetje bo z razširitvijo dejavnosti povečalo tudi število zaposlenih in postopoma odprlo 40 novih delovnih mest.
V poslovnem objektu bo mogoče shranjevati in pripraviti za transport nekaj sto tisoč različnih rastlin, ki se bodo združevale ali komisionirale z našim proizvodom, torej z orhidejami, na transportne vozičke ter nato dostavile prodajnim enotam. Gre za objekt, v katerem bomo povezovali našo proizvodnjo z blagom, ki ga bomo k nam pripeljali in morda nekaj časa tudi hranili v karantenskem prostoru. Na primer bugenvilija, ki je vzgojena na jugu Italije, bo pripeljana k nam, tu se bo komisionirala in odpeljala v prodajo,« je načrte podjetja Ocean Orchids predstavil Roman Ferenčak, soustanovitelj in direktor podjetja.
Kaj konkretno v tem poslu pomeni komisioniranje?
To pomeni, da ponudiš prostor, v katerem tvoje stranke za svoj račun dovažajo ali odvažajo blago, ti pa jim prodaš storitev, da torej njihovo blago odložiš, etiketiraš, ponovno zapakiraš, doložiš svoje proizvode in zložiš na pakirno enoto, ki je v našem primeru lahko evro paleta ali transportni voziček, ki ga uporablja rastlinska logistika.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(PROSTA DELOVNA MESTA) Iščejo se kuharji in natakarji, gradbeni delavci ter zelenjavarji
Na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, na OS Murska Sobota je trenutno razpisanih več kot 150 prostih delovnih mest.
Na podlagi česa ste se odločili za ta investicijski projekt?
Projekt smo aktivno pripravljali zadnja tri leta, kar nam je vzelo precej časa, ustvarilo precej stroškov in naložilo precej dela, v podjetju pa tudi ves čas od ustanovitve premišljujemo o svojih konkurenčnih prednostih. Poleg izkoriščanja geotermalne energije in nižjih stroškov delovne sile v primerjavi z našo konkurenco, torej Nizozemsko, je naša ključna konkurenčna prednost geografska lega. Za okrasne rastline je geografska lega enako pomembna kot na primer za tovarne, ki proizvajajo stiropor. Mi ne prevažamo teže, ampak volumen, in pri tem je pomemben strošek transporta na enoto. Od Nizozemske do Alp tovornjak potrebuje od 14 do 16 ur vožnje, če ga vozita dva voznika. Temu sledi predah in v nadaljevanju začne strošek transporta na enoto produkta, ki se prevaža, eksponentno rasti. Ali gledano stroškovno, lahko se zgodi, da če voziš produkt iz Nizozemske, začne strošek transporta južno od Alp postajati večji za 20 odstotkov prodajne vrednosti tega produkta.
Torej je te geografske prednosti, ki jih omenjate, zaznala tudi trgovska veriga Ikea, s katero ste letos sklenili dogovor o poslovnem sodelovanju.
Naše razmišljanje se je potrdilo kot pravilno, s tem ko je Ikea potrkala na naša vrata in s seboj prinesla transportne kalkulacije. Odločili smo se, da bomo skušali z njimi doseči dogovor o dolgoročnejšem pogodbenem razmerju. To bo osnova za neko sodelovanje z njimi, prav tako bi prišli do omenjene investicije, s katero bomo lahko našim že obstoječim kupcem ponudili še dodatno storitev.
Ali za projekt obstaja neko partnerstvo glede na to, da gre za naložbo, vredno več kot devet milijonov evrov?
Partnerstvo obstaja. Vsekakor gre za veliko in ključno investicijo, vendar je ne ocenjujem kot investicijo, ob kateri bi mi drgetala roka. Podjetje Ocean Orchids je namreč v Dobrovniku doslej investiralo 20 milijonov evrov in naša prva investicija leta 2005 je znašala 5,5 milijona evrov.
Je naložba v Dobrovniku povezana tudi z rastjo podjetja?
Tudi. Imeli smo dve ali tri poslovno dobra leta, tako da je to vsekakor tudi razlog za novo investicijo. Lani smo imeli 1,6 milijona evrov kosmatega dobička in dobrih 7,5 milijona evrov prometa, dolg pa smo zmanjševali v skladu z načrtom. Trend je dober.
Ime Ikea se je pred letom najprej pojavilo v zvezi z načrtovano gradnjo rastlinjakov v Lendavi. Ali se omenjeno poslovno sodelovanje in partnerstvo pri projektu nanašata tudi na to zgodbo?
Trdim, da je vsaka naložba v rastlinjake v Prekmurju nujna, potrebna in dobrodošla. In več nas bo proizvajalcev, nižji bodo naši stroški in bolj bomo lahko združevali logistiko, s tem pa postajali tudi konkurenčnejši. Mi se ne pogovarjamo o neki konkurenci med Lendavo in Dobrovnikom. Vsaka trgovska veriga, pa naj bo to Ikea, Mercator, Konzum, Agrokor, Lidl, Hofer ali Spar, dnevno ali tedensko išče svoje poti in najugodnejše možnosti, tudi glede logistike.
Ali se bo dalo za celoten kompleks, ki bo nastal v Dobrovniku, zagotoviti geotermalno energijo?
Zgodba z geotermijo je obstala na točki pred dvema, tremi leti. Prijavljeni smo tudi na razpis za sofinanciranje gradnje reinjekcijske vrtine, ki ga vodi ministrstvo za kmetijstvo. Čeprav smo se prijavili 24. novembra lani, odločbe še nismo dobili.
Ali imate zaradi omejitev glede možnosti rabe geotermalne energije za projekt tudi alternativo?
Alternativa je uporaba fosilnih goriv. Do nas je speljan plinovod, tako da bomo zgradili plinsko elektrarno, s katero bomo proizvajali toploto, nekaj električne energije pa prodajali v omrežje in nekaj porabili sami. Ob tem pa želim poudariti to. Zdaj, ko bomo to naredili, me zanima, kdo bo odgovarjal na vsakoletno vprašanje ministrstva za infrastrukturo oziroma direktorata za energijo, ki na osnovi energetskega zakona poziva vse večje porabnike ogljikovodikov, da z določenim deležem, v skladu s Pariško konvencijo, katere sopodpisnica je Slovenija, znižujejo uporabo ogljikovodikov. To so vprašanja za prihodnjo vlado, za prihodnje resorne ministre in vprašanje je, kako bodo odgovarjali nanje. Prav tako ostaja vprašanje, zakaj geotermalna energija ni vključena v emisijske kupone CO2. Politika, država, se bo glede tega morala odločiti, kako v prihodnje. Morda tudi naši lokalni poslanci. Več kot to, kar smo glede tega uspeli narediti v sodelovanju s Pomursko gospodarsko zbornico, ne moremo narediti.
Kdaj boste začeli graditi nov objekt?
Po finančnem načrtu ter glede na predviden čas za pridobitev gradbenega dovoljenja pričakujemo, da bi projekt dokončali konec prihodnjega leta. Z naložbo pa bomo pridobili tudi nova delovna mesta in postopoma zaposlili še 40 delavcev. Zdaj nas je zaposlenih 37.
Ali je obstoječa prometna ureditev v okolici primerna za transport, ki se bo odvijal z razširitvijo dejavnosti?
Dnevno se bo pripeljalo in odpeljalo štiri do pet tovornjakov, promet pa bo potekal po magistralnih cestah, ki za naš projekt ne pomenijo neke ovire. Seveda pa bomo morali znotraj dvorišča, ki je veliko 16 hektarjev, izvesti neke prilagoditve za promet.
