»V Prekmurju nekateri vidijo v tem potencial, mislim, da bo pridelovalcev vsako leto več,« pravi Dejan Rengeo, organizator tretjega Rengeovega simpozija o konoplji in drugih poljščinah, ki je bil na domačiji Vrataričevih v Polani. Trenutno konopljo v Pomurju prideluje okoli deset pridelovalcev. »Vsi, ki so jo pridelovali lansko leto, jo tudi letos, pa še povečali so površine,« dodaja Rengeo.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Simona Klemenčič v knjižnem prvencu piše o zlaganosti politike in izpraznjenosti človeka
Roman Hiša brez ogledal se dotika tudi prekmurskega prostora.
Pridelovalci še vedno prodajo največ konopljinega semena, nekaj povpraševanja je tudi po cvetovih, manj pa je na slovenskem trgu interesa za stebla in druge dele rastline, ki se jih lahko porabi za konopljina vlakna in gradbeni material.
Sicer se odnos države do pridelovalcev konoplje še vedno ni bistveno izboljšal, pravi Rengeo.
»Konoplja je še vedno na seznamu mamil, če te policaj z njo dobi, avtomatsko končaš na sodišču.« Tudi, če gre za industrijsko konopljo? »Da, ker tega še vedno ne ločijo, to je katastrofa, kar se dogaja. Ljudje kupijo konopljino smolo v trgovini, pa policija nekatere celo kazensko ovadi,« je ogorčen Rengeo.
Na simpozij, na katerem so sicer poleg konoplje razpravljali še sončnicah, sladkem pelinu in sodobni obdelavi polj, pridejo vsako leto obiskovalci iz celotne Slovenije, pa tudi iz Avstrije in Hrvaške.
Več v prihodnjem Vestniku
