Zasebni spisi matere Tereze, kjer priznava svojo duhovno temoponedeljek, 05.12.2011
Brian Kolodiejchuk je v svoji knjigi Mati Tereza, zasebni spisi »svetnice iz Kalkute«, objavil zelo zanimive podrobnosti iz življenja albanske misijonarke. Njeni zasebni spisi postavljajo pod vprašaj marsikaj, kar si predstavljamo, ko pomislimo na besedi mati Tereza.
Jezus naj bi mati Terezi rekel, da je izredno nesposobna in grešna?
Avtor knjige, trdi, da je »mati Tereza zares slišala Jezusov glas in se z njim zaupno pogovarjala. Spada med tiste svetnike, katerim je Jezus neposredno govoril in jih prosil, naj prevzamejo posebno poslanstvo v njegovem ljudstvu.« In kaj naj bi Jezus govoril Terezi? Katoliška misijonarka v svojih spisih piše: »Nekega dne sem pri svetem obhajilu zelo razločno slišala isti glas: »... Ti si, vem, najbolj nesposobna oseba, slabotna in grešna, toda ravno zato, ker si takšna, te hočem uporabiti za mojo slavo! Boš odrekla?«
Jezus hoče najbolj grešne uporabiti za svojo slavo? Premislimo malo o tem stavku. Ali res verjamemo, da bi Jezus kaj takega rekel kateremukoli človeku? In da bi žalil človeka, da je najbolj nesposoben? To ne more biti res in tudi ni res. Takšni navdihi prihajajo lahko samo od nasprotnika Boga, satana. Demoni želijo, da so ljudje grešni, takšne ljudi uporabljajo za svojo slavo.
Glavni cilj matere Tereze je bilo širjenje katoliške vere v Indiji
Po nauku katoliške cerkve je glavni cilj vseh misijonarjev spreobračanje ljudi v katoliško vero. Jasno je, da je to bil tudi glavni cilj matere Tereze. V svojih spisih piše: »Prevzvišeni, prosim, zaupajte vso stvar Marijinemu brezmadežnemu Srcu. Posebej bo skrbela za Vaše misijonarke ljubezni, kajti pri služenju ubogim je naš cilj, da jih po Mariji privedemo k Jezusu, tako da bomo kot naše glavno orožje uporabljali družinski rožni venec.« Avtor knjige: »Marija jo je opogumljala… in ji dala dve sredstvi za to, da bo »vse dobro«: uboge naj uči moliti rožni venec kot družina, ter zagotovilo nenehne navzočnosti naše Gospe.« Tereza je ob nedeljah zbirala uboge otroke iz revnih mestnih četrti pri nedeljskih mašah. Vprašanje je kaj so ubogi in lačni imeli od katoliških maš, kjer si eden za drugim vrstijo poganski kulti, obredi, rituali, ki nimajo nobene zveze s Kristusom. Veliko bolje bi bilo, da bi denar, ki ga je prejemala z vsega sveta, tudi od vatikanske banke in diktatorjev, v prvi vrsti namenila za zdravljenje ubogih, lačnih in bolnih oseb v bolnišnicah.
Mati Tereza je dvomila v Boga in verjela v večni pekel
Čeprav Tereza trdi, da je klic za misijonarsko delo dobila od Jezusa, je zelo čudno, da je potem Jezus »utihnil« v njenem življenju, vse do smrti. V zasebnih spisih je podrobno opisovala njeno odsotnost od Jezusa in Boga, citiram iz knjige: »V svoji stiski je hrepenela po Jezusovi vrnitvi, toda zdelo se je, da se je obrnil proč od nje. Čeprav je hotela goreti od ljubezni, je bilo vse, kar je občutila, ledena tema. Nadškof ji je odgovoril z dolgim pismom: »Zdi se, da se je Bog za nekaj časa skril. To je lahko boleče, in če traja dlje časa, lahko postane mučeništvo. Nadškof Perier je še naprej svetoval materi Terezi glede teme. »Občutje osamljenosti, zapuščenosti, nezaželenosti in teme v duši je pri duhovnih pisateljih in duhovnih voditeljih dobro poznano stanje. Bog ga hoče, da bi nas priklenil le nase…« Mati Tereza: »V moji duši je toliko nasprotij. Tako globoko hrepenenje po Bogu… in vendar nezaželena od Boga – zavrnjena – prazna – nobene vere – nobene ljubezni – nobene gorečnosti. Duše me nič več ne privlačijo. Nebesa ne pomenijo ničesar – meni se zdijo kakor prazen prostor… Gospod, moj Bog, kdo sem jaz, da bi me zapustil? Otrok Tvoje ljubezni – zdaj pa je postal najbolj osovraženi – tisti, ki si ga vrgel stran kot nezaželenega – neljubljenega. Če Bog obstaja, prosim, odpusti mi. Pravijo, da ljudje v peklu večno trpijo, ker so izgubili Boga. V duši čutim ravno to strašno bolečino izgube – da me Bog noče – da Bog ni Bog – da Bog v resnici ne obstaja.«
Ob takšnih zapisih, ki se vrstijo skozi celo njeno življenje, se je dobro vprašati kako je Tereza lahko prinesla ubogim Boga, če je sama pogosto dvomila vanj, če je bila v njej duhovna tema. Če nekaj nimaš, potem tega ne moreš dati tega drugim. To velja tudi za duhovne dobrine.
Nasmeh je bila njena maska, za katero je skrivala duhovno temo
Avtor: »Močno se je borila, da bi premagala svoje naravne občutke. Toda njen nasmeh, »plašč«, ki je prekrival to bolečino, je tudi preprečeval, da bi drugi ljudje zaslutili, kaj jo je stalo življenje pod žarometi. Smehljanje je bilo naporno…« Toda Tereza ni kazala lažne podobe samo širši javnosti, pač pa je želela biti neiskrena celo do Jezusa. V nekem spisu piše: »Hočem se smehljati celo Jezusu in tako skriti, če je mogoče, bolečino in temo moje duše celo pred Njim.« Avtor v knjigi zagovarja njeno neiskrenost: »Velikodušna želja, da bi skrila svojo bolečino celo pred Jezusom, je bila izraz njene velike in nežne ljubezni. Storila je vse, kar je le mogla, da ne bi obremenjevala drugih s svojim trpljenjem, še manj je hotela, da bi njeno trpljenje predstavljalo breme za njenega ženina Jezusa. Hrepenela je po tem, da bi s svojim veseljem tolažila njegovo Srce.«
Ni jasno kako lahko z lažnimi občutki in neiskrenostjo tolažiš Jezusa?
Damjan Likar, Ostrožno pri Ponikvi












