Vatikan in etika v poslupetek, 12.08.2011

Te dni so se v Vatikanu na skrivnem srečanju sešli mnogi najpomembnejši gospodarstveniki tega sveta, zbrani v ozkem klubu, da bi razpravljali o etiki v poslu. Med njimi sta tudi dva udeleženca iz Slovenije. Člani tega kluba lahko postanejo samo preverjene osebe, ki so si vstopnico „kupili“ s svojo dobrodelnostjo. S tem so si kupili tudi avdienco pri papežu. Udeleženca iz Slovenije skupno namenjata za dobrodelnost 80.000 evrov letno. Poslovni svet se bo vrtel, kot bodo danes odločili v Vatikanu, je naslov članka v Financah (16.6.2011), ki vsebuje omenjene informacije.

Vatikan je očitno tudi eden izmed centrov poslovnega sveta, kar ni čudno, saj je katoliška cerkev ena najbogatejših organizacij na svetu. Njeno premoženje se ceni na več 1000 milijard evrov. Cerkev je lastnica velikega števila nepremičnin, vrednostnih papirjev raznih podjetij in držav, medijev, šol, bank, zlata, gotovine … Čeprav je cerkev neizmerno bogata, pa revnim namenja samo drobtinice, če sploh to.

Kakšno etiko lahko cerkev ponudi gospodarstvenikom? Ali jim bo ponudila etiko 10 zapovedi in Govora na gori ali kaj drugega? Če si pogledamo, kako je cerkev prišla do svojega bogastva, lahko vidimo, da to kar lahko ponudi gospodarstvenikom, z omenjenimi etičnimi načeli nima nobene zveze. Cerkev je namreč v velikem številu primerov, kot to izhaja iz zgodovinskih zapisov prišla do bogastva, na nezakonit in nepošten način. „Iz raznih virov je namreč znano, da se je cerkev ukvarjala s trgovino z ljudmi in imela sužnje, tlačani so morali plačevati tudi cerkvi, cerkev je prodajala titule, funkcije, blagoslovljena pisma, ..., uvedla je trgovino z odpustki. Menihi in drugi cerkveni ljudje so ponarejali listine, da so prišli do zemljiške posesti. Bili so tudi papeži in škofje, ki so obogateli od prostitucije, imeli so celo lastne bordele. Eden najbolj sramotnih načinov, kako nagrabiti denar, je bilo roparsko morjenje drugovercev. Glavni faktor pri širjenju cerkvene zemljiške posesti od antike, zlasti pa v srednjem veku, je bila dediščina“, piše v časopisu Razmisli št. 8, ki ga izdaja Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve. (http://www.zrtve-cerkve.org) Od omenjenega bogastva cerkev uživa obresti. Gre za krvave obresti, saj je bila glavnica pridobljena v mnogih primerih s krvjo. Na tej krvi cerkev še danes živi.

Kar ne želiš, da ti drugi storijo, ne stori ti njim, je vsebina zlatega pravila. Kdo si želi, da bi ga izkoriščali? Ali bo papež ali kdo drug od klerikov v svoji pridigi pri maši v baziliki Sv. Petra, ki je namenjena zbranim gospodarstvenikom omenil zlato pravilo in če ga bo, kaj bo sam storil, da se bo ta nepravična gospodarska ureditev, ki jo cerkev na veliko podpira in zaradi katere so milijarde revnih in lačnih, spremenila? Kaj bo bistvo tega srečanja: odprava nepravične gospodarske in družbene ureditve ali obramba tega sistema in s tem nadaljnje izkoriščanje ljudi, živali in narave. Kdor pozna bistvo cerkve, mu odgovor ni neznan.

Kako je ravnal Jezus? V Bibliji piše: „Jezus je stopil v tempelj in izgnal vse, ki so v templju prodajali in kupovali. Menjalcem denarja je prevrnil mize, prodajalcem golobov pa stole 13 in jim rekel: »Pisano je: Moja hiša naj se imenuje hiša molitve, vi pa ste iz nje naredili razbojniško jamo.«“ (Mt 21,12) Seveda Jezus s cerkvijo nima nič skupnega!

Vir: http://www.began.si/komentar.html , Vlado Began, avtor knjige Resnica in cerkev se izključujeta!