Ali Benedikt XVI. dvomi, da je šel bivši papež direktno v nebesa?torek, 13.09.2011

»Če vic ne bi bilo, bi si jih morali pač izmisliti, se mi zdi, kajti kdo si pa vendar upa zase reči, da lahko kar naravnost stopi pred Boga,« je izjavil tedaj še kardinal Joseph Ratzinger v knjigi Bog in svet, avtorju intervjuja Petru Seewaldu.

Nekaj let po tej izjavi je umrl poljski papež Janez Pavel II., ki je tik pred smrtjo rekel navzočim: »Pustite me, da odidem v Očetovo hišo.« Tako je sedanji papež dobil odgovor: Janez Pavel II. si je upal zase reči, da lahko kar naravnost stopi pred Boga. Analizirajmo to izjavo poljskega papeža.

Nazaj v Očetovo hišo lahko direktno po fizični smrti odidejo zgolj popolnoma očiščene duše. To pomeni, da je človek ob koncu svojega življenja na zemlji dosegel mir z vsemi ljudmi, živalmi in naravo – tako v mislih, besedah in dejanjih. Konkretno to pomeni, da pred fizično smrtjo ta človek ni bil vezan več na nobenega človeka, da so jim vsi ljudje, ki jih je ta človek kakorkoli prizadel, odpustili, da je poravnal vso škodo drugim, če je to bilo možno, da je iskreno obžaloval vse nezakonite misli, besede in dejanja, ter jih ni več ponavljal. Da je živel po božjih principih: enost, enakost, bratstvo oz. sestrinstvo, svoboda, pravičnost, ki so osnova za miroljubno skupnost med ljudmi. Da je ob koncu svojega življenja dosledno živel po Desetih božjih zapovedih in Jezusovem Govoru na gori oz. po zlatem življenjskem pravilu: Kar ne želiš, da tebi storijo, tega tudi ti drugemu ne stori! Da je ob koncu življenja popolnoma razgradil svoj človeški jaz oz. ego ter postal božanski. Vse njegove misli, besede in dejanja so po volji Stvarnika. Postal je očiščena kapljica v oceanu Bog.

Ali je Janez Pavel II. izpolnjeval vse te pogoje, da je lahko šel direktno nazaj v Očetovo hišo? Bivši papež je kršil toliko božjih zakonitosti vse do smrti, da je nemogoče v enem tekstu vse zapisati. Zato ni možno, da je po smrti odšel direktno nazaj v nebesa, kjer se nahajajo zgolj povsem čiste duše. Naštejmo na kratko nekaj grehov bivšega papeža v času njegovega fizičnega življenja: prisilno včlanjevanje dojenčkov v katoliško cerkev, ki je proti božji zakonitosti svobode, papež je sebe imenoval sveti oče, torej se je imel za namestnika Boga na zemlji, kar je kršenje zakona enakosti, po katerem smo vsi ljudje enakovredni, brez nadrejenih in podrejenih, sveti je samo Oče v nebesih. Ni znano, da bi papež užival samo rastlinsko hrano, zato je kršil tudi zakon enosti med ljudmi in živalmi, njegov cerkveni nauk vzpodbuja ljudi k izkoriščanju živali. Papež je kršil peto božjo zapoved tudi s tem, da je zagovarjal smrtne kazni, pravične vojne, znana je  njegova izjava, da »mi vendar nismo pacifisti«. Poljski papež tudi v času svojega življenja ni vrnil vso nakradeno bogastvo, ki ga je pridobila njegova cerkev v zadnjih dva tisoč letih. Janez Pavel II. je v svoji cerkvi ohranjal vso pogansko navlako z obredi, rituali, kulti, zakramenti in je to imenoval kristjansko oz. božje, s tem je kršil drugo Božjo zapoved: ne zlorabljaj Božjega imena. Bivši papež je po navedbah knjige Zlorabe, molk in laži, Spolno nasilje v Irski katoliški cerkvi, ščitil v svojih vrstah tudi pedofilske duhovnike. Nekdanji papež je ohranil ves uradni cerkveni nauk, ki temelji na Bibliji, v njem pa mrgoli citatov, ki pozivajo k ubijanju drugače mislečih. Papež je kršil tudi osmo zapoved: ne laži, ko je učil, da človek potrebuje posrednika do Boga, v osebi duhovnika, in da je Jezus ustanovil katoliško cerkev. Jezus ni ustanavljal nikakršne zunanje religiozne institucije, temveč je učil notranjo vero. Ob njem se je zbrala skupnost ljudi, ki so v svojem življenju sledili Njegovim naukom in to brez duhovnikov, dogem in cerkvenih ritualov. Tu je predvsem vprašanje Petrovega primata, kajti izvorni teksti govorijo o tem, da je Oče nebeški rekel Kristusu: „Ti si skala in vrata peklenska je ne bodo obvladala“, ne pa da je Jezus to rekel Petru.

Še veliko grehov bivšega papeža bi lahko navedli. Toda vprašanje ostaja, kje se potem nahaja poljski papež, če ne v nebesih? V ravneh očiščevanja, kjer se je znašel s podobno mislečimi dušami, ki so prav tako kot on grobo kršili Božje zakonitosti. Kajti enako privlači enako. Tudi v duhovnem svetu.

Damjan Likar, Ostrožno pri Ponikvi