Porabje: Priložnosti za gospodarstvo in manjšinopetek, 27.01.2012

Da je gospodarski razvoj ključen za nadaljnji razvoj manjšine, poudarjajo porabski Slovenci, to je ob več priložnostih poudaril tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš in to je skladno tudi s strategijo novega generalnega konzula na Madžarskem Dušana Snoja. Nič manj si tujih, tudi slovenskih, investicij ne želijo predstavniki tamkajšnjih oblasti. Danes v Monoštru ni slovenskega podjetnika in podjetja, ki bi tam imela svoj obrat. »Prihod slovenskega podjetja bi bil pomemben tudi zaradi jezika, saj bi lahko ta podjetja od zaposlenih zahtevala znanje slovenskega jezika. S tem bi prispevali, da bi se pouk slovenskega jezika izvajal tudi na srednjih šolah in gimnazijah,« pravi župan Monoštra Gabor Huszar in poudarja možnosti investicij, ki jih ponuja njegovo mesto, »v naši industrijski coni delujejo številna podjetja, ki potrebujejo dobavitelje, in če bi se pojavil slovenski poslovnež, ki bi želel postati dobavitelj, smo mu v pomoč, da navežemo stike in mu ponudimo primerne lokacije za morebitne proizvodne prostore … Imamo prazne parcele z urejeno infrastrukturo, imamo tudi prazne hale, ki so že bile v uporabi, danes pa so na voljo za najem. Največje podjetje v coni deluje na področju avtomobilske industrije, tako da vsekakor potrebujemo dobavitelje v tej panogi in iščemo za njih ustrezne ljudi.« Trenutno deluje v obrtni coni več kot deset podjetij, poleg Opla tudi ameriški Allison, ki proizvaja menjalnike. Zemljišča v obrtni coni so na prodaj po simbolični ceni en forint ob pogoju, da bo podjetje tam poslovalo vsaj pet let, saj, kot pravi Huszar, ne želijo postati plen špekulantov. »Seveda smo se z investitorjem pripravljeni pogajati tudi o nadaljnji pomoči, ko se enkrat odloči za investicijo. Pri tem mislim na pomoč pri organizaciji javnega prometa, kar pomeni, da bodo avtobusi vozili do tovarne, pripravljeni smo tudi pomagati glede infrastrukture. Od morebitnih podjetnikov, ki bi se ukvarjali z obnovljivimi viri energije, smo pripravljeni tudi odkupiti energijo.« Kar se tiče človeških virov v regiji, Huszar samozavestno pravi, da če ne bi bili sposobni s tega vidika zadostiti povpraševanju investitorjev, se Opel ne bi odločil za prihod. Po njegovih besedah je od 8900 prebivalcev Monoštra 500 brezposelnih. »Potencialna delovna sila ni tam, kjer je ogromno brezposelnih, temveč tam, kjer ljudje znajo delati in radi delajo. Monošter pa je v tem najboljši,« pravi Huszar, ki za brezposelne vidi predvsem druge možnosti, »dolina Rabe je primerna tudi za ekološko kmetijstvo, saj se ljudje, ki so že dlje brezposelni, ne bodo zaposlili v industriji, temveč je za njih primernejši agrarni sektor in tukaj vidim še eno možnost investicij.« Huszar nadalje omenja še možnost investicij v turizmu, kar nas pripelje do term v Monoštru, ki so v lasti občine, sedaj pa jih je pripravljena prodati ali stopiti v solastništvo z investitorjem, ki bi poleg term gradil še hotel, kamp ali turistično naselje.
 
V želji po slovenskih turistih
 
Novopečena direktorica term Margit Simon v uvodu pove, da so St. Gotthard Spa & Wellness revmatološko-rekreacijske terme: »Kar pomeni, da je naša voda najboljša za revmatične bolnike, vendar ne gre za zdravilišče, temveč za termalno riviero.« V termah, ki so po velikosti primerljive s katerimi od pomurskih, so številni bazeni, savne, ponujajo masaže in terapije, v kompleksu so tudi zdravniške ambulante. Hotel, ki je fizično povezan s termami, je v zasebni lasti in ni na prodaj v okviru term. V povprečju jih obišče med 100 in 150 ljudi dnevno, večinoma avstrijskih gostov. Kot pravi Simonova, so razvili dobro sodelovanje s tamkajšnjim slovenskim hotelom Lipa, s katerim si skupaj prizadevajo, da bi dobili tudi slovenske goste. »Imeli smo določene stike s slovenskimi turističnimi agencijami, vendar smo žal ugotovili, da nismo prava destinacija za slovenske turiste. Ne vem, kaj je poglavitni vzrok, vendar si skupaj z menedžmentom iz hotela Lipa prizadevamo, da dobimo slovenske goste, ki bi prišli v Porabje vsaj za dva dni, prespali v hotelu Lipa in tudi uporabljali naše storitve.« O natančni ceni, ki bi jo želeli iztržiti za terme, še ne govorijo. »Treba pa je vedeti, da je občina najela posojilo, ko je gradila terme, kar bo poleg rezultatov poslovanja prav tako treba upoštevati pri postavitvi cene,« pravi Simonova, ki omenja tudi možnost širitve term, »cilj Monoštra je nadaljnji razvoj term, zaradi česar so že zagotovili tudi zemljišče in načrte za večnamensko dvorano. Projekt je sedaj v postopku odločanja, prav tako je v bližini na razpolago zemljišče za kamp in apartmajsko naselje. V lanskem letu smo dogradili zunanje bazene, letos bomo videli, kakšen bo odziv in ali je smiselna nadaljnja širitev.«
 
Opel
 
Oplov obrat v industrijski coni v Monoštru predstavljajo kot zgodbo o uspehu in primer investitorja, ki je tam našel, kar želi. Sprehod po visokotehnološki proizvodni hali verjetno še najbolj antitehničnega tipa ne bi pustil ravnodušnega. Proizvodne linije se premikajo, kontrolne luči utripajo, naokoli pa mrgoli hodečih in vozečih se delavcev, opaziti je tudi zamišljene inženirje in vzdrževalce. »Če so trije na kupu, to nikoli ni dober znak,« v šali pove predstavnica za stike z javnostmi Edit Legradi, ki pojasni, da se je Opel odločil za investicijo v Monoštru leta 1990, dve leti pozneje je že stekla proizvodnja. Do leta 1999 so proizvajali tudi avtomobile, in sicer model Astra Classic, danes pa so usmerjeni na proizvodnjo motorjev za različne Oplove modele in avtomobilskih delov za avtomobile znamk Buick in Chevrolet in za obrate General Motorsa, krovne družbe, pod katero spada Opel, na Kitajskem in v Koreji. Trenutno v Monoštru zaposlujejo okoli 750 ljudi, od tega največ v proizvodnji, nekaj v finančnih storitvah (lizing), okoli 300 ljudi pa je našlo zaposlitev pri podjetjih, ki za Oplov obrat opravljajo »outsourcane« storitve, kot so varovanje, poštne in bančne storitve (poslovalnica banke OTP je kar v proizvodni hali), vzdrževanje, zdravstvene storitve itd. »V letu 2011 smo zaposlili 150 ljudi, od tega največ inženirjev različnih strok,« pravi Legradijeva. Največ zaposlenih prihaja iz širše regije. V teku pa je že nova investicija – nova proizvodna hala, domnevno ena najsodobnejših na svetu, vredna kar 500 milijonov evrov, ki bo prinesla 800 novih zaposlitev v naslednjih letih. Večino investicije bo zagotovil Opel, nekaj pa je primaknila tudi madžarska vlada, tako kot v začetku devetdesetih let, ko se je Opel odločal za investicijo in so bili za deset let oproščeni plačila davka. O natančni vsoti vladne udeležbe po besedah Legradijeve ne morejo govoriti. Povprečna plača v obratu naj bi bila nekoliko višja od regijskega povprečja. Delavci imajo sindikat, v katerega pa je vključenih samo 37 odstotkov zaposlenih. »Seveda je tekmovalnost tudi znotraj Opla za nove projekte, zato smo se morali zares dobro pripraviti, da smo pridobili novo investicijo.« Kadrovskih težav nimajo, večina izobraženega kadra prihaja z madžarskih univerz, morajo pa znati tuje jezike za potrebe nadaljnjega izobraževanja. Vprašam, ali je bil kdaj govor o zaprtju obrata in selitvi proizvodnje v države s cenejšo delovno silo. Legradijeva se zasmeji in pravi: »Tukaj delam skoraj dvajset let in ni bilo enega leta, ko ne bi kdo začel govoriti, da bodo tovarno zaprli, vendar se to do zdaj ni zgodilo. Z novo investicijo pa mislim, da je prihodnost tovarne zagotovljena.«
 
Pomurski gospodarstveniki na obisku
 
Že lanskega novembra se je z namenom seznanitve pomurskega gospodarstva z možnostmi delovanja v Porabju tam mudila delegacija pomurskih gospodarstvenikov. »Ocenjujem, da je bil ta obisk več kot koristen in z generalnim konzulom že načrtujemo nekatere konkretne akcije ter seveda možnosti sodelovanja med podjetji z obeh strani meje. Nekaj sodelovanja je že v gradbeništvu in avtomobilski industriji, možnosti pa je še veliko, predvsem v kmetijski in živilski panogi, strojegradnji in zdravstvenem turizmu. Po pogovorih s predstavniki manjšine v Porabju smo dobili signal, da si naši porabski Slovenci poleg že utečenega kulturnega sodelovanja želijo predvsem in tudi gospodarskega sodelovanja ter morebitnih novih investicij pomurskega gospodarstva v Porabju. Začete aktivnosti nadaljujemo v smeri čimprejšnje uresničitve,« pojasnjuje direktor Pomurske gospodarske zbornice Robert Grah.